Znamenitosti
Grad pri Gradu na Goričkem
Največji baročni grad v Sloveniji so pričeli graditi vitezi templjarji v 11. stol. Dogradili so ga v 17. stol., današnjo podobo pa je dobil z dozidavo in prenovo v 18. in 19. stol. Grajsko poslopje obdaja velik park, ki je bil zasnovan v angleškem slogu. Velika drevesa tulipanovcev, platan, rdečih bukev, gabrov in hrastov navdajajo z veličastnostjo in več stoletno dolgoživostjo. Z gradom je povezanih nekaj legend, najbolj znana je legenda o zmaju z zlato krono.
Rotunda
Rotunda sv. Nikolaja in Device Marije ima izjemen umetnostnozgodovinski pomen tako zaradi romanske arhitekture kot gotskega stenskega slikarstva. Legenda pravi, da naj bi cerkev sprva pripadala templarjem. Vstop v rotundo simbolično označuje Kristusov prihod v Jeruzalem, kar je posebno doživetje za obiskovalce spomenika. Majhno okroglo svetišče v vasici Selo na obrobju vzhodnega Goričkega ima med prekmurskimi umetnostnimi spomeniki prav posebno mesto.
Otok ljubezni
Na otoku ljubezni vas pričakujejo plavajoči mlin na reki Muri, razstava büjraštva ter mirna in neokrnjena narava. Skozi vse leto se lahko na prleško stran popeljete z brodom, ki je ena redkih še obstoječih tovrstnih povezav med levim in desnim bregom Mure. Posebno doživetje za obiskovalce je tudi »pajani kruj«, ki je posebnost tega kraja in si ga lahko sami pripravite na odprtem ognju.
Stolp Vinarium v Lendavi
Razgledni stolp Vinarium Lendava, ki je visok kar 53,5 m, vam ponuja prekrasen pogled na barvito pokrajino, ki sega od Lendavskih goric vse do porečja Mure, in zajame prelep razgled na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Na najvišjo razgledno ploščad stolpa se lahko udobno povzpnete z dvigalom ali pa se povzpnete po 240 stopnicah.
Plečnikova cerkev v Bogojini
Bogojinska cerkev arhitekta Jožeta Plečnika sodi med najmodernejše cerkvene stavbe v Evropi. Vrhunska arhitektura, ki dovršeno povezuje staro z novim, je bila ustvarjena prav za ta prekmurski del zemlje. Snežno beli stavbi domačini radi pravijo bela golobica. S svojo nenavadno podobo obiskovalca že od daleč pozdravlja okrogel zvonik, ki je zraven stropa, okrašenega z lokalnimi, ročno izdelanimi lončarskimi izdelki, prava posebnost in paša za oči.
Bukovniško jezero
Bukovniško jezero na jugu obdaja gozd Urbanija, na severu pa Zgornja šuma. V okolici se razprostirajo vlažni travniki, v nekoliko dvignjenih legah prevladujejo njive, na višjih delih pobočij pa se vlečejo vinogradi. Približno osem ha veliko jezero ima povprečno globino dva metra, ponekod pa je globoko tudi do pet metrov. Obiskovalci Bukovniškega jezera so pogosto priča pojavu, da jezero postane ogledalo svoje okolice z odsevom dreves, koč, neba in oblakov.
